NAMA KIRTI: Intervju z bhaktino Sarasvati Gadhvi

Pred nami je navdihujoč intervju o pomenu skupine za mlade in naše skupne skrbi za njih. Zanimalo nas je zakaj je taka skupina res pomembna, kaj doprinaša uporabnikom in tudi ostalim, starejšim. V kakšnem stanju je zdaj skupina ter kaj priporoča naslednikom za naprej.

 ________________

S Sarasvati sva se za intervju srečali na dvorišču templja na Žibertovi pred enim mesecem, tik preden se je preselila v tujino. Kljub temu, da odhaja iz naše skupnosti, kar bo velik manko, je nisem želela zamuditi, da z nami podeli svoje vtise in dragocene izkušnje na enem od glavnih področjih kjer je delovala. Poleg vodenja kirtanov in bhajanov je bila namreč tudi vodja skupine za mlade - Nama Kirti.

IDEJA ZA NAMA KIRTI

"Decembra 2021 sem bila v Nemčiji v Berlinu v ašramu Sacinandane Swamija kjer sem pomagala pri dogodkih in je ena mataji, ki živi v okolici začela z rednimi tedenskimi vaišnavi kirtani. Dobivale so se in pele sveta imena, na koncu pa druženje ob lahkem prasadamu. Bila sem na tem prvem srečanju, lepa skupinica je bila, močno, zbrane so pele in ti ženski glasovi ob petju mahamantre so se me še posebej dotaknili. Dobila sem idejo, da bi isti model prenesla sem, a bolj usmerjeno na mladino, saj je to tudi moje starostno področje.
A v tem istem času, ko sem o tem razmišljala, me je takrat poklical tudi Madhan Kišor pr. ter povabil, če bi marala organizirati neko tako skupino za mlade. Tako da je bilo očitno sinhrono ter pravi čas, da se to res tudi začne."

ZAČETEK SKUPINE ZA BHAKTI MLADINO

»Madhan Kišor Prabhu me je povezal z Gadadhar pandit pr., jaz sem pa vprašala tudi bhn. Somyo Gautam, če bi sodelovala pri tem projektu. Po pogovoru z obema smo vedeli, da to lahko izpeljemo. In smo.«

Kot je pojasnila bhn. Sarasvati so najprej zbrali podatke o mladini v naši skupnosti (data base). Ugotovili so, da imamo okrog 90 mladih bhakt v sicer zelo širokem razponu starosti od 6 do 30 let. Nato so organizirali prvo srečanje in ga poimenovali Nama Kirti. Udeležba je presegla vsa  pričakovanja, saj je prišlo več kot 40 mladih bhakt.
»Kmalu se je izkazalo, da vendar le moramo najti nekoliko bolj specifično starostno skupino, ki enako razmišlja, ima neke skupne ali pa vsaj bolj podobne poglede na svet in tudi potrebe. Se pravi iskali smo okvir za isti »mindset«.

Tako so se začeli dobivati vsak mesec eno soboto. In sicer od februarja do junija, ko so ob koncu šolskega leta imeli tudi zaključni piknik, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 60 mladih bhakt. 
Na začetku je bil njihov program najprej od 17h do 20h kar je pomenilo tri ure samo kirtan, potem pa druženje… »Za začetek se je izkazalo, da je to v redu,« pravi naša sogovornica, toda v naslednjem šolskem letu so ga nekoliko spremenili. »Skrajšali smo kirtan, dodali kratko predavanje in srečanja prilagodili še drugim našim potrebam za duhovno rast.«

VAREN PROSTOR IN PODPORA 

Ko se je projekt Nama Kirti začel so vsi vedeli, da potrebujejo tudi prostor, ki bo omogočal in zmogel sprejeti tolikšno število udeležencev. 

»Pristopili smo Ananta pr., ki je zelo podprl našo idejo in nam z veseljem omogočil, da naša mesečna srečanja potekajo v templju v dvorani. Da bi lažje zagotovili tudi intimnost in potreben občutek varnosti smo se s predsednikom templja brez problema dogovorili, da se vmes ugasneta obe video kameri v dvorani. Moram povedati, da smo imeli res veliko podpore bhakt iz različnih smeri, med drugim tudi naših staršev in ostalih starejših v skupnosti.«
Ko so tako entuziastični organizatorji dobili ustrezen prostor in podporo, je mladina res prišla pogledat kakšna sanga je to. Ker jim je bil Nama Kirti program všeč so začeli prihajati redno. Tudi tisti, ki jih prej morda že dolgo ni bilo naokrog. Prvič se jih je zbralo 40, potem pa se je počasi oblikovala stalna skupinica 25 mladih bhakt, ki zdaj prihajajo redno in so tako ali drugače vključeni v naši skupnosti.

»Res smo se lepo povezali, kar je bilo videti tudi na našem zaključnem pikniku, ki smo ga na velikodušno povabilo speljali pri Gadadhar pandit pr. In po besedah vseh 65 udeleženih mladih bhakt je bila to najboljša žurka v zavesti Krišne »ever«. Igrali smo nogomet, odbojko, plavali v bazenu, sami pripravili ves prasadam s pomočjo Lila-šuke pr. in Gadadhar Pandit pr. in na koncu imeli še ekstatičen kirtan. Res smo se imeli lepo.«

Koncept, ki ga Nama Kirti med drugim skuša zagotoviti je predvsem nuditi varen prostor kjer ima druga generacija bhakt možnost imeti svojo sango, ki ni povezana z njihovimi starši. Še posebaj je to pomembno v času, ko mladi gredo skozi uporniško obdobje in puberteto, ko iščejo svojo identiteto ter svojo skupino prijateljev. Sarasvati pravi, da je to pomembno predvsem zato, ker "dogodki, na katerih starši niso prisotni omogočijo, da vsak brez zadržkov izrazi svoje ideje in misli ter ve, da bodo te uslišane." Ob tem dodaja, da tak varen prostor seveda  omogočijo tudi starši s tem, ko svoje otroke podpirajo pri vključevanju v takem svobodnem in neodvisnem druženju ter razmišljanju.

NAMA KIRTI PROGRAMI

Energijo povezanosti, kot je dejala bhn. Sarasvati so potem nadaljevali še v naslednje šolsko leto 2022 in 2023. Od septembra do junija, vsak mesec. Ker so mladi bhakte izrazili, da jim je 3 ure kirtana preveč so nekoliko spremenili program in dali poudarek še na druge stvari.

»Gostili smo NM Bhakti Ananda Tirtha Swamija, ki je imel predavanje z mladimi o vprašanju »Ali maha mantra zares deluje«, potem je Sandipani Muni Krišna Prabhu iz Londona z nami imel tematiko posvečeno Bhakti Vinod Thakurju, ker je bil ravno takrat njegov praznik. Z Gour Krišno pr. smo razpravljali o povezanosti in odnosu med gurujem in učencem, z Dhruva pr. smo imeli tematiko »vprašanja in odgovori« (Q&A) vezano na Nrisimhadeva ter njegovo življenje, gostili smo tudi Vicharu pr., ki je bil svoj čas del potujoče sankirtan skupine Harinam Ruči. Z zgodbami, slikami in zvokom nas je popeljal na svetovno harinam pustolovščino. Imeli pa smo tudi delavnico yoge v živo, ki jo je vodil naš Gadadhar pandit pr. Potem smo se s Krišna Murari Goswamijem, ki živi v Nandagramu srečali on-line, kjer nam je pokazal Vrindavano takšna kot je. Ko pa sem se jaz vrnila iz Vrindavane sva z Nimajem imela še srečanje na temo Vrindavan meditacije.«

KARTIK SANKALPA  ALI KAKO LAHKO DOSEŽEM SVOJO NAMERO?

»Lani na prvi dan Kartika smo imeli tudi sankalpa jagjo, ki je bil vsaj po mojem okusu eden od bolj doživetih srečanj. Pripravila sem poseben program za mladino v sodelovanju z izkušeno mataji, ki je mojstrica ustvarjanja prijetnega vzdušja na festivalih.«
Ta program je bil zasnovan tako, da je pomagal mladim povezati se s svojimi namerami za kartik. Vyas je začel s kirtanom, da so mladino z dobrodošlico že pričakali v lepem vzdušju. Ob vstopu pa so najprej dali spoštovanje Srila Prabhupadu ter prejeli sveti prah in vodo iz Vrindavane, kar je simboliziralo vstop v Vrindavan. Po kirtanu so se pogovarjali o Damodar-lili in pomenu kartika. Mladi so prejeli tudi darila, ki so jih sponzorirali starejši člani. »Nato smo jih povabili, da v poseben zvezek zapišejo svoje »kartik« namere.« Bhn. Sarasvati je še povedla, da so odgovarjali na tri vprašanja glede svojih zaobljub in načrtov za njihovo dosego.

»Cilj je bil, da si izdelajo praktičen načrt, kako lahko izpolnijo svoje zaobljube ob hkratnem izpolnjevanju šolskih in družinskih obveznosti.«

Na koncu so jih povabili, da pred oltarjem delijo svoje namere ter za nadaljnjo medsebojno pomoč vzpostavili tudi podporno mrežo. To je bil sicer tudi njihov zadnji Nama Kirti v tej obliki, saj so organizatorji kasneje imeli druge obveznosti.
28. septembra letos pa so se znova srečali. »Med Erasmus izmenjavo v Španiji sem spodbudila druge, da prevzamejo organizacijo skupine Nama Kirti, kar je Anandini tudi storila in organizirala srečanje v septembru.«

ZAKLJUČEK KOT NOVA POT NAPREJ

Ker se je Sarasvati Gadhvi med tem poročila in planirala svojo selitev k možu v London so njeni prijatelji iz Nama Kirti skupine načrtovali, da bo ponoven zagon hkrati tudi poslovilno srečanje za njo. Na ta način so se ji zahvalili za njeno predanost in delo, ki ga je vložila v njih in v moč povezovanja mladih v zavesti Krišne.

»Tako lepo so me presenetili in sem prav ponosna na njih, ter prepričana, da bo Nama Kirti še naprej živel, se nadgrajeval, rastel in se razvijal«.

Skupina Nama Kirti se je zelo povezala med seboj in jim je všeč, da se še naprej 1x na mesec lahko srečajo samo mladi in si delijo svoje stvari na njim lasten način.
Kot smo izvedeli je Nama Kirti program, ki je nastal res da spontano in sproščeno, toda razvil se je v nekaj zelo pomembnega. In v nadaljevanju vsekakor še naprej potrebuje pozornost in organizacijo, ki je podprta tudi s strani širše skupnosti.

NJIHOV NAČIN IN ZAKAJ JE TO POMEMBNO

Ko imajo mladi prostor kjer se lahko izražajo in so lahko to kar so, potem se povsem naravno navdušijo, saj ni prisiljeno. In na ta način smo že deležni rezultatov tako, da se jim je zaradi njihove narave sama prebudila ali pa povečala želja po vdanem služenju, po vključevanju v proces. Vse bolj si želijo biti prisotni, kar lahko vidimo tudi ostali člani skupnosti, da so mladi zares tu. Vse bolj se namreč vključujejo v izobraževanja, v hariname in kirtan, ki ga nekateri že prevzemajo samostojno, sodelujejo pa tudi v kuhinji pri pripravi hrane za ponudbo ter skrbijo za druge mlajše bhakte.
Tisto kar lahko storimo mi, odrasli, starejši, pa je, da jim damo prostor. Predvsem, da jim zaupamo. In seveda tudi čisto konkretno fizično omogočimo, da se sploh lahko kje srečajo na njim lasten način. Pomembno je tudi, da jim stojimo ob strani emocionalno in z našim razumevanjem, da sami zmorejo in bodo našli pot bhakti, ki je v njih.
Mladi potrebujejo isto kot smo nekoč potrebovali mi. Prostor, zaupanje in možnost, da se pokažejo, da so vidni v tem svetu, in da mu lahko pripadajo na svoj avtentičen način. Mi vsi morda tega nismo imeli, toda na nas je, da omogočimo, da bo mladina tega časa imela drugačno izkušnjo.

TO JE NAŠA SKUPNOST - TO JE NAŠE ŽIVLJENJE

Ne samo iz vidika bhakti, pač pa tudi čisto iz kulturološkega pomena je zelo zanimiv dokaj visok odstotek, koliko je od trenutno aktivne mladine že potomcev prvih bhakt v Sloveniji. Ste vedeli, da je kar 90% mladine otrok iz vaišnavskih družin? In da se jim vse bolj pridružujejo tudi drugi, ki nimajo takega bhakti ozadja.
Mladi vsekakor želijo pripadati, ne glede iz kakšnih socialnih, ekonomskih, kulturnih ali duhovnih okolij prihajajo. Ko imajo prostor kjer lahko ustvarjajo in kreirajo programe, je prav, da jim mi starejši na zamerimo, če delajo napake. Saj, mi jih tudi mar ne? In na napakah se učimo ne glede na naša leta ali izkušnje. Izzivi pač so, vedno in povsod.
Zaupajmo zato, da mladi so sposobni. Dajmo jim podporo. Dajmo jim veljavo. Dajmo jim prostor. In dovolimo, da kakšno stvar naredijo tudi malce drugače, kot bi si to morda želeli mi.

NAMA KIRTI GRE NAPREJ

Bhn. Sarasvati se nam ob selitvi iz domače Ljubljane vsem zahvaljuje za možnost, da je rasla ne samo v svoji družini, pač pa v skupnosti, ki ji je omogočila duhovno rast tudi na njej lasten način. Predvsem je hvaležna Lalita Govindi pr., Saumya-datri mtj. in Ananti pr., ki so jo že prav od najstniških let spodbudili k njej tako zelo ljubi glasbi ter prvemu samostojnemu kirtanu na nedeljskem srečanju na programu Plus.

In kot je vseskozi verjela naša draga bhn. Sarasvati, skupina Nama Kriti deluje še naprej.
Za uvod v novo sezono so se tudi letos zbrali na kostanjevem pikniku pri Gadadhar Pandit Prabhuju v Celju, kjer se je minulo soboto zbralo okrog 25 mladih bhakt. Pekli so kostanj, jedli okusen prasadam, ki ga je pripravil gostitelj, se sproščeno družili ter peli kirtan in damodarastako ob ognju.

"Že to nedeljo 3. novembra 2024 pa načrtujejo izvedbo nedeljskega programa«.

Zelo sem vesela, da je Nama Kirti znova zaživel s tako lepo, entuziastično in svežo energijo. Mladi so polni idej in so več kot sposobni, da vse te ideje pretvorijo v lepe programe. Sarasvati pravi, da ob gledanju vseh slik in posnetkov njihovih srečanj samo komaj čaka, da se bo znova lahko spet udeležila  Nama Kirtija. 

ZAHVALA  

Kot pravi naša sogovornica pa gre njena velika zahvala tudi vsem članov »ta stare« skupine, ki so ogromno prispevali k vsakemu srečanju: "z organizacijo, s pripravo prasadama, s finančnimi prispevki, s čiščenjem tempeljske dvorane, pomivanjem posod v jedilnici... brez njih Nama Kirti ne bi bil mogoč.
Hvala Gadadhar Pandit, Marcel, Lila-suka, Somya, Hari-namamrta, Sarasvati Lebar, Tamal Govinda, Vasudev, Vyas in Špela.«

Tudi tebi, draga Sarasvati, hvala za vse, za tvojo energijo, za kirtene, za prijateljstvo in tale intervju.

Naj te Krišna čuva še naprej.

Nama Kirti, Ki Jay!

Maha Lakšmi Ddd